Narava se že pomladno prebuja in vse več smo na prostem. Za mnoge je to najlepši letni čas, še posebaj pa se ga veselijo tisti, ki imajo doma košček vrta. Na njem si lahko ustvarijo prijetno okolje zase in za rastline.
Ta zapis bo namenjen vsem, ki bi radi izvedeli na kakšne načine dobro pripravijo vrt pred sezono.

 

Kje začeti?

Če svojih gredic v oktobru in novembru niste uspeli pripraviti na novo sezono, ki se začne spomladi, potem je zadnji čas za to takoj, ko tla v vrtu niso več zmrznjena. Žal je spomladansko vreme pogosto muhasto, kar povzroča, da z deli na vrtu zamujamo. Idealno je, da zato vrt v jeseni vsaj prekopljemo in pognojimo, nato pa pozimi zemljo pustimo počivati. Na ta način je spomladi lažje ujeti najbolj ugodne dneve za setev in sajenje. Če smo jeseni gredice uspeli prekopati in pognojiti, potem imamo spomladi tudi manj dela in še enkrat pognojimo samo tiste gredice, kjer bomo posadili bolj zahtevne vrtnine, kar se tiče gnojenja. Tu govorimo o cvetači, brokoliju, paradižniku, kumarah, bučah, papriki, zelju in krompirju.

Priprava gredic

Pomlad prihaja, vrt bo treba pripraviti!

Za dobro rast rastlin je pomembna priprava gredic. Njihovo dolžino prilagodimo razpoložljivi površini za vrt, široke pa naj bodo toliko, da bomo vrtnine lahko pobirali in oskrbovali, ne da bi tlačili zemljo okrog njih. To je še posebno pomembno pri naravnem pridelovanju, ko gredic ne prekopavamo in jih zastiramo z ustreznimi organskimi zastirkami.

  • Gredice lahko omejimo oziroma ogradimo na različne načine, prostor med njimi pa uredimo tako, da se po njem nemoteno gibljemo.
  • Na potke nasujemo: pesek, žaganje, zdrobljeno lubje, jih tlakujemo ali položimo naraven kamen, fuge pa zasadimo z nizkimi dišavnicami in podobnimi odpornimi rastlinami. Celo travo lahko zasejemo med gredice. Širino poti ponavadi prilagodimo širini kosilnice.
    Za to so primerne samo najbolj trpežne trave, ki prenesejo gaženje in naredijo gosto travno rušo.

Ko so grede oblikovane, po njih ne hodimo in jih ne prekopavamo!  Za rahlost rastišča skrbimo z vsakoletnim površinskim dodajanjem do pet centimetrov debele plasti komposta ali dobro preperelega hlevskega gnoja. S tem bo zagotovljena založenost tal z rastlinskimi hranili in splošna rodovitnost rastišča.

Dobro pripravljena greda pomeni obilen pridelek

Ves trud, ki ga na začetku sezone in že v jeseni vložimo v pripravo grede, se nam povrne, ko je čas za pobiranje pridelka. Pridelek je seveda odvisen tudi od drugih dejavnikov (npr. suše, obilnih padavin, toče, itd.), dobro pripravljena tla pa so vendarle osnova, na kateri lahko vrtnine v polnosti uspevajo.

 

Sadni vrt

Zdaj je še čas za sajenje sadnih rastlin. Če nam primanjkuje prostora, lahko izbiramo med nizkoraslimi sadnimi vrstami, ki so cepljene na ustrezne podlage.

  • Pri češnjah je ta podlaga gisela
  • Pri jablanah M9 in MM106.

Hruške naj bodo cepljene na kutino. Vsa ta sadna drevesa lahko posadimo tudi v korita in večje cvetlične posode na terasi.

Posebno zdrava hrana je jagodičevje zato naj najde mesto na našem vrtu. Razen ameriških borovnic in brusnic, ki jim moramo pripraviti ustrezno kislo rastišče, ostale vrste niso preveč zahtevne glede kakovosti tal. Sadimo jih lahko tudi v delno senco.

Izogibati se moramo izpostavljenim sončnim legam, posebno v toplejših območjih pa jih sadimo tako, da so v času največje pripeke zavarovane z višjimi rastlinami ali bližino stavbe.

 

Pomembno je tudi obrezovanje

Pomlad prihaja, vrt bo treba pripraviti!

Obrezovanje igra pomembno vlogo pri rasti dreves. Foto: deloindom.si

Pomlad je tudi čas obrezovanja sadnih rastlin. Tu moramo upoštevati pravilo, da bujno rasle rastline režemo manj, slabo rasle pa bolj.
Na žalost pa je pogosto ravno obratno, zato se vsako pomlad ubadamo z množenjem lanske rasti, ki gosti krošnjo in ustvarja dobre pogoje za bolezni in škodljivce.
Pridne roke in predvsem sposobnost pravočasnega prepoznavanja težav je najpomembnejša odlika dobrega vrtnarja, zato opazujmo naše rastline in se učimo. Svetujemo da s sredstvi za varstvo rastlin ukrepate samo, ko pride do hujših okužb in je od tega odvisna usoda napadenih rastlin.
Odpornost vrst oziroma sort sadja naj bo najpomembnejše merilo pri izbiranju za sajenje na vrtu, saj bodo le tako rastline rodne in zdrave brez pomoči kemije, kar je dobro za nas in za naravo.

 

Večna nadloga – plevel

Pomlad prihaja, vrt bo treba pripraviti!

Nekatere pleveli imajo zelo globoke korenine. Foto: Britanicca.com

Ni ga vrta brez pleveli, pa če še tako skrbno skrbimo za svoje gredice. Nekateri se s tem sprijaznijo in plevel odstranjujejo po potrebi (ko se nekoliko preveč razbohoti), spet drugi vsak dan detektivsko iščejo novo plevel. Sploh pri uporabi hlevskega gnoja in komposta je verjetnost, da bo pleveli več, nekoliko večja.
Za vrt in vrtnine so problematične zlasti trajne pleveli, ki se običajno močno razrastejo in jih je iz gredic težje odstraniti. To je najbolje narediti pred setvijo oziroma sajenjem. Nekatere pleveli imajo zelo globoke korenine, zato ni dovolj, da jih samo izpulimo (ker korenina ostane v zemlji in spet veselo požene), ampak jih moramo previdno izkopati, tako da korenine ne pretrgamo in jo v celoti odstranimo.

Pri vrtnih gredicah se je tudi ob velikem pojavu pleveli potrebno povsem izogibati raznim herbicidom za odstranjevanje pleveli, saj se bodo te strupene snovi konec koncev s pridelkom znašle na naših krožnikih. V kolikor so težave s plevelom vsako sezono zelo velike, je boljša rešitev ta, da gredo prekrijemo s kartonom ali časopisom, preko pa položimo listje ali slamo. Ko se odločimo za sajenje, nato vrtnine posadimo tako, da s sadilnim klinom naredimo luknjo, v katero posadimo sadike.

Ne pozabite pa na nego vrtnega orodja z izdelkom WD-40 multiuse! Ta ga bo ohranjal vedno v najboljši formi!

Za več koristnih nasvetov kliknite na dom in vrt.