tracking

1. maj – praznik dela

Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. 

Zgodovina

Mednarodni praznik dela, 1. maj, praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik.
1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chichagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po osemurnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.

1. maj - praznik dela

ZDA – delavke so zahtevale 30 urni delavnik. Foto: Tom Watson/NY Daily News Archive

Prvi maj v Sloveniji

Za Slovence je bil 1. maj vedno eden izmed najbolj popularnih praznikov, predvsem pa tradicionalnih, ki ga v vseh večjih slovenskih mestih praznujejo že 123 let. Od leta 1948 je prvi maj uzakonjen tudi kot državni praznik. Že z letom 1890 se je začelo praznovanje prvega maja in sicer o takrat potekale v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu, Beljaku in Celovcu. Praznovanja pa takoj po letu 1890 niso potekala še pod vplivom socialdemokratske stranke, saj je začetek socialističnega gibanja v Sloveniji označen šele z letnico 1896. Takrat je bila namreč v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka.

1. maj - praznik dela

Prvomajski sprevod 1961, Ljubljana. Foto: Wikipedia.si

Uvod v praznovanje dneva dela so bile prošnje delavcev, naj jim delodajalci dovolijo prost delovni dan ali vsaj pol dneva. Mnogo delavcev je zaradi udeležbe na praznovanju tudi izgubilo zaposlitev.
1. maj se je začel z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska središča ali večji obrati, sledili pa so ji slavnostni sprevodi lepo oblečenih delavcev, ki so se s sorodniki in prijatelji odpravili na bližnji hrib in v gozd. Tam so se najprej udeležili delavskega shoda, temu pa je sledila veselica s pijačo, jedačo in plesom. Delavci so nosili v gumbnicah rdeče nageljne in prvomajske značke. Postavljali so mlaje, simbole svobode. Na bližnjih hribih so kurili kresove, v sprevodih nosili zastave.

 

Kres – simbol prvega maja

Kot že omenjeno, prvomajske praznike marsikdo asociativno povezuje s kresom. Pri tem gre za nadzorovani zunanji ogenj, ki ga zakurimo iz drv, vej ali butar. Po tradiciji so ga nekoč kurili na dan kresne noči (23. junija), torej ob poletnem solsticiju, vse skupaj pa je bilo povezano s številnimi ljudskimi šegami in navadami – primera takih sta, da naj bi na ta večer ljudje razumeli govorjenje živali in da naj bi nekatere rastline dobile posebno noč.

Zakaj kres?

V osnovi gre pri kresovanju sicer za pogansko izročilo, ljudje so prižigali kresove, da bi pomagali soncu sijati z vso njegovo močjo. Kurjenje takšnega ognja je na našem območju težo še pridobilo v časih turških vpadov, ko so z njim opozarjali na nevarnost. Kasneje so s kresovi delavci pred prvim majem začeli opozarjati na svoje pravice, kar se je močno prijelo, dandanes pa so to predvsem veliki družabni dogodki.

Na Vipavskem še danes velja legenda, da naj bi starejši možje po iskrah ugibali, kakšna bo letina (če so bile te visoke in goste, bo letina dobra). Ponekod so obiskovalci domov celo odnesli nekaj pepela, saj naj bi bil ta blagoslovljen. Najbolj znano kresovanje pri nas je na ljubljanskem Rožniku, pripravijo pa ga tudi praktično v vseh večjih in manjših slovenskih krajih.

1. maj - praznik dela

Kres na Rožniku. Foto: radio1.si

Ob tem je zelo priljubljena spremljevalna gostinska ponudba, a je celotno praznovanje letos zaradi koronavirusa precej okrnjeno. Ponekod so ob kresovanju pripravljali celo ognjemet, a tudi tega zaradi zdravstvenih razmer letos ne bomo videli.

Vesel praznik dela vam želimo pri WD-40 Slovenija!

 

 

Izjava o omejitvi odgovornosti

Načini uporabe izdelkov WD-40, ki so opisani ali prikazani so bili podjetju WD-40 Company posredovani s strani uporabnikov. Primeri uporabe niso bili preizkušeni s strani podjetja WD-40 Company in ne predstavljajo priporočila ali predlogov podjetja WD-40 Company. Izdelke podjetja WD-40 Company uporabljajte z razumom. Vedno upoštevajte navodila za uporabo in bodite pozorni na opozorila natisnjena na embalaži.  

Kontaktirajte nas

HINT d.o.o., Vir, Zoisova 34, SI-1230 Domžale

© 2021 WD-40 Company